Komuniciranje je sestavni del našega življenja in pomeni izmenjavo informacij, mnenj ali simbolov. Učinkovito, verodostojno in odgovorno komuniciranje, ki bi moralo biti v današnjem času še toliko bolj pozitivno, je ključnega pomena, saj predstavlja velike izzive na vseh področjih našega življenja. Epidemija novega korona virusa je zadala velik udarec marsikateri veji gospodarstva, pa tudi izobraževanju, zdravstvu ter predstavlja razlog za prenekatere osebne in čustvene stiske ljudi, ki še posebej potrebujejo veliko več pozitivne osebne komunikacije. Tudi podjetja so se morala navaditi funkcionirati v visoko digitaliziranem svetu ter prodajati ali nuditi svoje storitve preko spleta. Glede na ne tako hiter konec pandemije bo ta način poslovne komunikacije in prodaje tudi v prihodnje praksa, če ne celo stalnica medsebojnega komuniciranja v sodobni tržni ekonomiji. Pogovarjali smo se s predstavniki gospodarstva, politike, bančnega sektorja, medijev, zdravstva, znanosti, sodstva in policije, ki so nam predstavili specifike komuniciranja, vsak iz svojega zornega kota.
Veščina komuniciranja je najpomembnejša izmed vseh človekovih veščin, vendar je njeno načrtno učenje bolj izjema kot pravilo. Prav zato na Inštitutu za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pri nekaterih predmetih poučujemo veščine in pomen osebnega, poslovnega, marketinškega in digitalnega komuniciranja, saj verjamemo, da bodo bodoči medijski strokovnjaki, ki bodo zaposleni na najrazličnejših področjih družbenega in ekonomskega življenja, odlično znali pridobljeno znanje o pozitivni, iskreni, odgovorni in učinkoviti komunikaciji prenesti tudi v prakso.
Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera:
Živimo v času hiperprodukcije novic, v dobi poplave informacij in «informacij», ujeti smo v informacijski kaos. Komunikacija je danes eprekinjena veriga, v kateri do nas prihaja vse možno: od osebnega, intimnega prek javnega do tistega, kar je namenjeno «pometanju pod preprogo» ali skrivanju pred očmi javnosti. Komunikacija je danes nenehna, večsmerna, večplastna, včasih zaradi vsega tega naporna. Komuniciranje, profesionalno, odgovorno, visoko etično ravnanje z informacijami, zgodbami, ospredji in ozadji procesov, fenomenov je naloga in zaveza novinarstva nekoč in je danes, v visoko digitaliziranem svetu, prestreljenem s “fast news” zakonitostmi. Morda je težka kot kdajkoli, a zato toliko bolj pomembna. Kar se je posebej pokazalo v zadnji krizi, skozi katero se prebijamo kot družba, zdravstveni krizi, ki se je prelila v naša življenja, v gospodarstvo, v državne (pod)sisteme. Informacija, ki je zanesljiva, točna, relevantna, ki zasleduje resnico, v komunikaciji, ki nima šumov in je očiščena raznih partikularnih interesov, najde pravo mesto, ima pravo težo. Zato je tukaj novinarstvo, ki beleži, reflektira, razlaga, osmišlja misli o prostoru in času, ki ju živimo. Komunikacija v javnem prostoru, nad katero bdi (tudi) odgovorno, profesionalno novinarstvo, je v naravnem zavezništvu s kritično javnostjo svetloba v temi fake newsa, manipulacij in propagande, je hrbtenica javnega mnenja in temelj kulture javne besede“.
Doc. dr. Nina Gorišek Miksić, dr. med., predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Maribor:
Komunikacija je v medicini zelo pomembna. Medicina je timsko delo, kjer je v središču bolnik. Brez jasne komunikacije med zdravnikom in bolnikom ali svojci, se lahko za zdravljenje izgubijo pomembne informacije.
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor:
Odnosi so temelj človeške družbe in komuniciranje je njihovo vezivo. Razmere, ki so nastale z novim virusom, močno vplivajo na ekonomski položaj in so razlog za osebne stiske mnogih ljudi, tudi naših občank in občanov. V teh časih je zato še posebej pomembno, da komuniciramo pozitivno, usmerjeno v načrtov polno prihodnost. Kot župan Mestne občine Maribor namreč verjamem, da lahko kot družba in kot lokalna skupnost tudi s pravilnim in pozitivnim komuniciranjem pomagamo predvsem tistim, ki so jih spremenjene okoliščine, povezane z epidemijo novega koronavirusa,
najbolj prizadele.
Vanja Borovac, svetovalka za promocijo Univerze v Mariboru:
Univerza ne more delovati brez komuniciranja, saj je to naše osnovno delo. Prenašamo znanje na mlajše generacije in od naših sposobnosti komuniciranja je odvisno, kako uspešni smo pri svojem delu. Meni osebno je najbližja definicija, ki jo je postavil oče slovenske komunikologije prof. dr. Franci Vreg, da je komuniciranje šele takrat, ko občinstvo ali posameznik sprejema komunikacijo. Poleg prenašanja znanja je komuniciranje na univerzi pomembno tudi za sodelovanje na področju raziskovanja med različnimi raziskovalnimi skupinami po svetu in doma, kar je najvišja oblika komuniciranja, ker se prenaša najnovejše znanje, dosežki ali ideje. Prav tako je pomembno komuniciranje z gospodarstvom, vladnimi institucijami in institucijami EU. Med različnimi javnostmi je seveda pomembno tudi komuniciranje z mediji, ki prenašajo naše rezultate do splošne javnosti.
Mag. Alan Perc, direktor podjetja Energetika Maribor:
Zagotovo je komuniciranje veščina, kateri posvečamo vedno več pozornosti, tako v poslovnem svetu kot v vsakodnevnem življenju. Brez obvladovanja aktivnega poslušanja si ne morem zamišljati učinkovite komunikacije, na drugi strani pa je potrebna jasna in osredotočena komunikacijska vsebina, ki je sogovorniku razumljiva. Naše komunikacijske sposobnosti pa moramo nenehno nadgrajevati, še posebej danes, ko smo soočeni z uporabo spletnega komuniciranja, saj bomo morali nadomestiti pomen nebesedne komunikacije, ki je bila do danes ključna.
Dr. Barbara Nerat, mariborska okrožna sodnica, predsednica sodnega sveta:
Učinkovita komunikacija je (tudi) v sistemu pravosodja ključnega pomena. Sleherni procesni udeleženec je namreč v razmerju do sodne oblasti prav preko primernega komuniciranja v njemu razumljivem jeziku – bodisi verbalno bodisi pisno – deležen zagotavljanja varstva pripadajočih mu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno, pravično in pošteno sodelovanje v sodnih postopkih.
Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor:
Policijsko delo je lahko uspešno samo, če tesno sodelujemo z ljudmi in če se zavedamo, da nam je skupen cilj varnost vseh nas. Zato je nujno, da javnost v vsakem trenutku ve, kaj počnemo, zakaj izvajamo določene (zadnje mesece tudi nepriljubljene) ukrepe, kaj želimo doseči in zakaj je to pomembno. Najbolj pride to do izraza ob kriznih situacijah, ki so pri policijskem delu pogoste. Še posebej pa je komunikacija nujna v teh časih, ko smo preplavljeni z lažnimi novicami, zavajanjem in provokacijami, da javnosti redno nudimo uradna sporočila in pojasnila.
Karidia Toure Zagrajšek, svetovalka za komuniciranje v Novi KBM:
Ni možno ne-komunicirati. Vsak posameznik, podjetje, organizacija, vzpostavlja odnose s svojim okoljem. Najpomembnejši gradnik teh odnosov je komuniciranje. Z njim partnerji v komunikaciji dosegajo različne cilje, na primer se s čim seznanijo, sporazumejo, poglobijo svoje znanje, spreminjajo svoja ravnanja. Pri tem imajo izbiro, kakšno vsebino komunicirajo, kdaj in na kakšen način ter kako bodo komunikacijo sprejeli, razumeli in se nanjo odzivali. Tudi kadar ne sporočamo ničesar, s tem komuniciramo nekaj o nas samih. Dialoško, verodostojno, spoštljivo komuniciranje odpira vrata k boljšim odnosom in napredku. Zato je treba ne le komunicirati, ampak predvsem komunicirati odgovorno.
Avtorica: doc. dr. TINA TOMAŽIČ
Prispevek je bil objavljen v reviji UMniverzum (številka 14, marec 2021)
Naslovna grafika: Designed by pch.vector / Freepik